Delovni načrt ADAPT je razdeljen na šest delovnih sklopov

Delovni sklop 1 je namenjen razvoju metod fenotipizacije na polju in v rastlinjaku z visoko ločljivostjo za analizo fizioloških in molekularnih odzivov na kombinirane abiotske stresne pogoje. Na različnih evropskih lokacijah se bodo v sodelovanju z žlahtnitelji izvajali različni poljski poskusi. Na lokalni ravni bodo najnovejše tehnologije, kot je mobilni Field Explorer, spremljale rast in razvoj rastlin s senzorji za 3D-modeliranje rastlin (LIDAR), učinkovitost fotosinteze (hiperspektralna kamera) in transpiracijo (IR-senzor).

Delovni sklop 2 bo uporabljal prilagojena orodja in visoko zmogljive tehnike. Opredelili bomo morfološke, fiziološke in molekularne spremembe, ki določajo odpornost krompirja na posamezne strese (poplave, vročina in suša) in ustrezne kombinacije teh stresov.

Delovni sklop 3 obravnava proizvodnjo gomoljev, užitnega dela rastline, ki se običajno ustavi v podnebnih stresnih razmerah, kot sta vročina ali suša. Gradili bomo na naših predhodnih raziskavah o razvoju gomoljev in si prizadevali opredeliti strategije za povečanje odpornosti na podnebne spremembe z uporabo naravno prisotnih genskih različic in funkcionalnih genomskih pristopov.

Delovni sklop 4 raziskuje zgodnje signalne dogodke, ki uravnavajo molekularne in fiziološke spremembe, potrebne za preživetje rastlin v stresnih razmerah. V ta namen bomo razvili linije senzorjev in genskih reporterjev za spremljanje dinamičnih sprememb v signalizaciji stresa v realnem času in v pogojih HTP.

Delovni sklop 5 bo uporabil predhodno znanje in podatke, pridobljene v okviru projekta, za napajanje različnih pristopov matematičnega modeliranja in analize velikih količin podatkov za identifikacijo novih molekularnih glavnih regulatorjev in fizioloških podpisov, povezanih z uspešnostjo krompirja v poljskem okolju. Zagotovili bomo tudi nabor orodij za lažje izvajanje različnih tehnologij v praksi.

Delovni sklop 6 zagotavlja ciljno usmerjeno in učinkovito izkoriščanje in izvajanje rezultatov projekta ter njihovo sporočanje in razširjanje različnim ciljnim javnostim. V ta namen se rezultati potrjujejo s tesnim sodelovanjem med znanstvenimi in industrijskimi partnerji. Zainteresirane strani in končni uporabniki imajo koristi od dobro zasnovanega načrta uporabe ter jasne strategije komuniciranja in razširjanja.